Štiri leta zatem, ko je bil pragozd Krokar vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine, je dobil tudi krožno pot, ki pelje do njegovega roba. Preusmeritev pohodnikov na zahodni rob 74 hektarjev velikega pragozdnega ostanka na Kočevskem je bila skrbno načrtovana, saj so od uvrstitve Krokarja na svetovno znani seznam zabeležili množico obiskovalcev, ki so kršili pravila in vstopali vanj, zlasti z vzhodne, kremparske smeri. Približno dva kilometra dolga Pragozdna pot Krokar ima izhodišče na parkirišču pod Cerkom, do parkirišča pa se obiskovalci lahko pripeljejo z avtomobilom, po odcepu nad prelazom Strma reber.
Je poudarila Katja Konečnik, vodja kočevske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Ta je skupaj s Slovenskimi državnimi gozdovi uredil novo, približno dva kilometra dolgo učno pot, na kateri obiskovalci tudi s pomočjo informativnih tabel spoznajo pomen pragozdnih ostankov in Krokarja. Da so na Kočevskem prepustili naravi svojo pot, gredo zasluge gozdarjem, zlasti Leopoldu Hufnaglu. Ta je z gozdno gospodarskim načrtom izločil prva pragozdna ostanka. Da pa so na območju dela Borovške gore, tik nad Kolpsko dolino, uvrstili košček gozda na Unescov seznam svetovne dediščine, gredo zasluge množici kočevskih gozdarjev, ki so pet let zbirali gradivo in dokazali, da je tu bukev preživela in se nato razširila na sever. Ker je Krokar v lasti države, sta pri urejanju poti do njegovega roba sodelovala državno gozdarsko podjetje in državni gozdarski zavod. Glavni direktor Slovenskih državnih gozdov Robert Tomazin:
Včerajšnje odprtje Pragozdne poti Krokar, ki so se ga udeležili tudi predstavniki pristojnega ministrstva in vodstvo zavoda za gozdove, je bil uvod v letošnji Teden gozdov. Tokratno geslo Tedna gozdov je Načrtno z gozdom, v ospredju pa so učne poti in velike zveri. Katja Konečnik, vodja kočevske enote Zavoda za gozdove, o aktivnostih, ki jih pripravljajo na Kočevskem:
Za sobotni pohod po novi Pragozdni poti Krokar sprejemajo prijave po telefonu, na številki 041 523 855.